1. Del: Kako lahko razumemo kanaliziranje?

Kanaliziranje je ena tistih stvari, ki jo težko razumeš, dokler je ne izkusiš. Težko povežemo pike med seboj in težko tvorimo jasno oprijemljivo razlago. Zakaj? Ker je vse skupaj zelo unikatno. Ker življenja vsak doživlja drugače in ker se to jasno kaže tudi pri kanaliziranju. Energija posameznega duhovnega vodstva, vodnika in bitja je tako zelo različna, a hkrati tako zelo enaka. Vse je svetloba in vsi smo svetloba. Svetloba v obliki frekvence, svetloba v obliki energije. Igra energij in igra svetlob. In tako, kot smo mi sami energija, so tudi energijska bitja energija. Oprijemljiva. Le da “živijo” na drugi frekvenci, kot živimo mi. Le da nosijo drugačno zasnovo, kot jo nosimo mi in le da nosijo drugačno polje zavedanja, kot ga nosimo mi.

Med kanaliziranjem se tedva svetova prepletata, prepleta se svetloba in prepleta se ob enem tudi energija. Pričnemo razumeti most med svetovi in pričnemo razumevati, da za polno doživljanje duhovnosti, potrebujemo ozemljeno polno doživljati tudi fizično življenje na planetu Zemlja.

Svetlobo in temo. V prepletu.

Potrebujemo utelešati svoje vizije, potrebujemo slediti sebi in potrebujemo iskati rešitve. Če želimo. In če to zase izberemo. Vsaka duša nosi svobodno voljo in ima moč izbirati izkušnje zate. Lahko izbira na kakšnen način bo nekaj doživela in na katero pot se bo podala. Dejstvo pa je, da se pred utelesitvijo srečamo s svojo dušno pogodbo, v kateri opredelimo in kot duša izberemo svoje naloge. Izberemo, kaj želimo ob utelesitvi doživeti in na kakšen način doživljati.

Skladno s tem dobimo tudi ustrezno telo in določeno obliko, izberemo svoje starše in izberemo družino, kot celico. Izberemo izkušnjo, ki jo želimo doživeti. Zato, popolnoma vredu je, če doživljaš drugačno izkušnjo, kot jo doživlja nekdo drug. Popolnoma vredu je, če te ne veselijo enake stvari in če se ne smejiš enakim šalam. Popolnoma vredu je, če sebe postavljaš v središče svojega življenja. Ljubeče. Pozorno. Nežno.

“Da se zaveš, da si ti ta, ki je prišel doživeti svojo utelesitev in da si ti ta, ki je zase izbral določeno izkušnjo.”

In tako kot v življenju obstajajo obdobja, ko hodimo bolj stran od sebe, ko hodimo bolj umaknjeni od svoje duše, tako tudi obstajajo obdobja, ko zase izbiramo hoditi bližje k sebi, ko pričnemo prihajati v globjo jasnost sebe in ko si dovolimo doživljati življenje, kot smo ga prišli doživeti.

Življenje, ki ga je izbrala naša duša in življenje, v katerem smo mi tisti, ki smo “glavni igralec” svoje “usode”. In ne življenja, v katerem hodimo po pravilih družbe, pravilih svoje družine in nenapisanih pričakovanjih svoje okolice.

Bojimo se, da ne bomo sprejeti. Da ne bomo razumljeni in da ne bomo videni. Bojimo se, da ne bomo ljubljeni in da bomo na koncu ostali sami.

Ampak - kaj se v resnici zgodi?

Nadaljevanje preberi v naslednji objavi,
Maja