Kleopatra in Apolon
Kleopatra in Apolon. Dve izredno močni zavesti, duši, ki sta na ta planet Zemlja sidrali močno vizijo svojega poslanstva. Kleopatra v razumevanju pomena ženskosti, nege, občutij in razvajanja. Apolon pa v utelešanju moškosti, postavljene esence in odločne stebernosti delovanja. Delujeta v prepletu in nas opominjata na ključnost integracije obeh aspektov sebe v svoji celoti. V polju postavljene moškosti lahko naša ženska esenca zasveti, naše vizije dobijo novo obliko in naša prizemljitev, manifestacija v vsakdanje življenje je bolj odločna. Bolj jasna in bolj ljubeča. Integrirana z vsemi aspekti nas. Z vsem kar smo in z vsem kar v svojem jedru želimo postati.
Kak dan nazaj me je v zavedanju pričela obiskovati zavest Kleopatre. Nisem je takoj prepoznala, še nikoli poprej kanalizirala in nikoli nisem o njej kaj dosti raziskovala. Iz nič, nekako, me je prevzel impulz - želim spet v knjižnico in želim prebrati njeno biografijo.
In če me poznaš, veš, da sem včasih ogromno brala. Požirala sem knjige - tako tiste splošno znane, kot tudi tiste težje dostopne in tiste, ki jih iščeš po arhivih. Zavoljo raziskovanja določene teme, dela ali načina delovanja sem lahko po ure in ure bedela in poglabljala zavedanje o delovanju. Po tem obdobju, je sledilo obdobje protipola. Obdobje, ki nisem brala popolnoma nič in obdobje, ko sem življenje razsikovala “sama”. Ko sem dovolila, da jasnost pride in ko sem s tem (nevede) omogočila, da se moje polje sprosti. 🌀
Pogosto svoje polje polnimo z dražljaji okolja - z mislimi, čustvi in občutji drugih. Srkamo njihovo delovanje in ga nevede integriramo v svoje jedro. Pogosto potem na nezavednih nivojih čustva, misli in občutja drugih postanejo sedež našega delovanja. Pogosto na tak način svoje polje polnimo tudi z vizijami, motivi in pristopi drugih. Povzemamo, nezavedno, njihove besede, izraze in načine delovanja. Spreminjamo artikulacijo in način integracije svoje izkušnje sveta.
Svoje izkušnje življenja, ki smo ga prišli živeti.
Povabim te, da raziskuješ, kje svojo izraznost še vedno prilagajaš? Kje svoje polje polniš z vizijami drugih? Kje sebi ne daš prave prepoznave? In kje včasih bereš knjige, da se ogneš zavestni prizemljitvi svojih vizij? 🫀
Kje včasih bereš knjige, zapise in izkušnje drugih, da lahko v končnem rečeš - “Jaz tudi tako mislim.”?
Prepoznaj, kje lahko danes svojim čustvom, mislim in občutjem daš večjo prepoznavo? Kje lahko danes sebe podpreš na poti utelešanja svojih vizij in na poti prizemljitve svoje resnice? Kajti, ko se poglobiš v samo jedro sebe, ob tem odkriješ, da se v tebi skriva - prav zares - jedro vesolja. 🪅
Vesolja, ki ti si. Vesolja v malem in vesolja v velikem. In da si ti kot bitje - v resnici - najlepše tvorjena božanska celota.
Celota, ki je z razlogom točno takšna, kot je. Celota, ki z razlogom nosi točno določene darove in točno določen način delovanja. Celota, ki je v ta svet na planetu Zemlja prišla sidrat, prišla mojstrit bistvo svojega delovanja.
Bistvo, ki ti si. In bistvo, ki si ti želiš postati. ☺️
Ti. Ja, ti. Tisto, kar si TI v svojem jedru želiš pogumno utelesiti na ta planet.
Z vsem, kar si. Z vsem, kar kot duša nosiš v sebi.
Lepo bodi pa do naslednjič xx,
Maja
